1 2 3 4 5 5 6 7 8 9 10 11 12

Podzemna voda

Na višje ležeče predele, kot je grafski rib, voda zaradi prenizkega tlaka v vodovodnem omrežju ne more priteči brez dodatnih naprav. V takem primeru v vodovododno omrežje vgradimo posebno prečrpalno postajo, ki vodo črpa v vodohran (vodni zbiralnik), od koder nato potuje do uporabnikov.

Za neposreden dovod vode do hiš, ki so na vzpetinah in hribih pa uporabljamo hidropostajo, ki na vodovodnem omrežju, ki leži za njo, vzpostavi višji tlak.

Naprej na Vodarna

Vodarna

Osrčje vodovodnega sistema Ljubljane predstavlja vodarna Kleče, ki je stara več kot 120 let, poleg nje pa v Ljubljani črpamo vodo še v vodarnah Hrastje, Šentvid, Jarški prod in Brest na Ljubljanskem barju.

V vodarnah so postavljeni vodnjaki, v katere so vgrajene posebne potopne črpalke, ki v sekundi prečrpajo od 15 do 100 litrov vode. Vodarne so strogo varovane. Obdane so z zaščitnimi ograjami, nadzorujejo pa jih varnostniki. V vodarno je dovoljen vstop le v spremstvu pooblaščene osebe.

Naprej na Vodovodno omrežje

Vodovodno omrežje

Voda, ki jo načrpamo iz naravnega okolja, potuje iz vodarn po vodovodnem omrežju, ki ga sestavljajo cevovodi različnih velikosti. Ker je voda v Ljubljani pitna, je ni treba obdelati s tehnološkimi postopki.

Največje cevi v omrežju imajo premer 800 milimetrov, pri tvoji domači pipi pa je premer le še 20 milimetrov. To je približno toliko, kot je premer evrskega kovanca.

V vodovodni sistem je vgrajenih več kot 35.000 vodomerov. Z vodomeri merimo, koliko vode porabi posamezno gospodinjstvo.

Naprej na Prečrpalnice

Prečrpalnice

Na višje ležeče predele, kot je grajski hrib, voda zaradi prenizkega tlaka v vodovodnem omrežju ne more priteči brez dodatnih naprav.

V takih primerih v vodovodno omrežje vgradimo posebno prečrpalno postajo, ki vodo črpa v vodohran (vodni zbiralnik), od koder nato potuje do uporabnikov. Za neposreden odvod vode do hiš, ki so na vzpetinah in hribih pa uporabljamo hidropostajo, ki na vodovodnem omrežju, ki leži za njo, vzpostavi višji tlak.

Naprej na Vodohran

Vodohran

Ko je poraba vode v vodovodnem sistemu manjša, na primer ponoči, črpamo vodo, ki ostaja, v posebne zbiralnike oziroma vodohrane. Ko je poraba vode večja, pa v vodovodno omrežje poleg načrpane vode iz vodarn doteka tudi voda iz vodohranov.

Včasih se zgodijo naravne in druge nesreče, zaradi katerih moramo nenadoma prekiniti črpanje vode. Za nemoteno oskrbo z vodo tudi v takih razmerah, ki omogočijo, da ne ostanemo brez vode tudi takrat, ko se zgodi kaj nepričakovanega. Vodohrani v Ljubljani ležijo na pbočjih, ki obdajajo mesto.

Naprej na Vodovodni priključek

Vodovodni priključek

Voda iz javnega vodovodnega omrežja prek priključka, ki je cev majhnega premera, priteče v objekt (hišo, stanovanjski blok, šolo itd). K vodovodnemu priključku spada tudi vodomer, to je naprava, s katero merimo količino porabljene vode.

Naprej na Pitna voda pri uporabnikih

Pitna voda pri uporabnikih

Hišno vodovodno omrežje je omrežje v objektih (hišah, stanovanjskih blokih, šolah itd) in ga sestavljajo cevovod, oprema in naprave, ki so vgrajene za vodomerom ter mesta, kjer so vodovodne pipe.

Hišno vodovodno omrežje, vključno s pipami, morajo odrasli redno in pravilno vzdrževati. Preden zjutraj prvič piješ iz pipe ali preden mama oz. oče prvič uporabita vodo iz pipe za kuhanje, naj voda iz pipe tečne okoli dve minuti. Mama in ole pa naj saka dva tedna snameta in očistita mrežice ter druge nastavke na pipah. Predele hišnega vodovodnega omrežja, kjer voda stoji, s starši spirajte najmanj enkrat na teden.

Naprej na Kanalizacijski priključek

Kanalizacijski priključek

Pitna voda po tem, ko jo uporabiš doma ali v šoli, postane komunalna odpadna voda. Odpadna voda iz stavb odteče v javno kanalizacijo skozi odtoke v kuhinji, kopalnici in stranišču prek kanalizacijskega priključka.

Naprej na Kanalizacijsko omrežje

Kanalizacijsko omrežje

Javno kanalizacijsko omrežje je sistem cevovodov in številnih naprav, ki pomagajo pri odvajanju vode.

Skozi ljubljanski kanalizacijski sistem teče komunalna odpadna voda iz gospodinjstev, odpadna voda iz industrije ter tudi padavinska odpadna voda, ki nastane takrat, ko dežuje.

Ljubljanski kanalizacijski sistem je pretežno gravitacijski. Gravitacijo na Zemlji opazimo kot silo, ki povzroči, da imajo telesa z maso neko težo in padajo navzdol. Da je sistem gravitacijski, pomeni da za odvajanje odpadne vode izkoriščamo silo teže, saj voda teče navzdol proti nižje ležečim predelom mesta.

Naprej na Kanalizacijski zbiralnik

Kanalizacijski zbiralnik

Osrčje osrednjega kanalizacijskega sistema Ljubljane predstavljajo glavni zbiralniki na obeh bregovih reke Ljubljanice in Gruberjevega prekopa.

Naprej na Centralna čistilna naprava Ljubljana

Centralna čistilna naprava Ljubljana

Centralna čistilna naprava (CČN) stoji v bližini sotočja Ljubljanice in Save. Sem priteka odpadna voda iz mesta in nekaterih primestnih občin. V CČN vodo čistimo.

Čiščenje odpadne vode se začne z mehanskim čiščenjem, s katerim iz vode odstranimo maščobe, pesek in delce, ki so večji od 6 mm. Sledi biološko čiščenje z aktivnim blatom v prezračevalnih bazenih. V blatu so mikroorganizmi, ki se hranijo z organskimi snovmi in tako čistijo vodo. Prečiščena voda teče v Ljubljanico, aktivno blato pa obdelamo in posušimo ali vrnemo v prezračevalne bazene.

Naprej na Iztok v odvodnik

Iztok v odvodnik

Najpomembnejši rezultat delovanja CČN Ljubljana je očiščena odpadna voda. Očiščeno odpadno vodo odvedemo v reko Ljubljanico tik pred njenim izlivom v Savo.

Nazaj na začetek Naprej na Primavoda.si